Osnovni namen določanja zmrziščne točke mleka je ugotavljanje poneverjanja mleka z vodo. V Sloveniji in tudi drugod, pa se s problemom previsoke zmrziščne točke srečujejo tudi rejci, ki mleku ne dodajajo vode. Ker se neustrezna zmrziščna točka v preprostem okoljupogosto uporablja kot sinonim za dodano vodo v mleku, je prizadetost rejcev ob neustreznih rezultatih mleka njihovih krav še kako razumljiva.
Zmrziščna točka mleka pa ni uporabna le za ugotavljanje pretvorbe mleka z vodo, ampak je lahko tudi merilo kakovosti mleka. Mlekarne in rejci se lahko v kontekstu kakovosti in cene mleka pogajajo tudi o strožjih kriterijih glede zmrziščne točke (npr -0,520°C). Zavedati pa se moramo, da ti kriteriji za rejce niso vedno dosegljivi. Težave lahko pričakujejo predvsem manjši rejci, pri katerih je zaradi manjšega števila krav možnost slučajnega odstopanja večja. Težave lahko pričakujejo rejci, ki s krmljenjem ne sledijo velikim zahtevam selekcioniranih krav mlečnih pasem. Težave se pojavijo predvsem med poletno vročino. Težave pri doseganju strožjih kriterijev pa se lahko občasno pojavljajo tudi pri vseh rejcih, saj so dejavniki, ki vplivajo na zmrziščno točko mleka številni in me dseboj odvisni.
A neustrezno zmrziščno točko pa lahko vplivajo poleg namernega dodajanja vode, tudi drugi dejavniki. Gre za dejavnike, ki so povezani z opremo za molžo in hlajenje mleka, ter drugi dejavniki kot so: menedžment na kmetiji, krmljenje živali, zdravje živali, genetski vpliv, stadij laktacije, letni čas, krma, klima v hlevu in drugi.
Kaj je zmrziščna točka mleka?
Predstavlja temperaturo pri kateri mleko zmrzne. V Sloveniji to točko določamo krioskopsko in jo izražamo v °C. V povprečju se zmrziščna točka normalnega, nepotvorjenega kravjega mleka giblje okrog -0,522°C. Če mleku dodajamo vodo, se v njem zmanjšuje koncentracija laktoze, soli, beljakovin in nekaterih drugih snovi, zmrziščna točka mleka pa se viša, kar pomeni, da se vse bolj približuje zmrzišču čiste vode (0°C). Slovenski pravilnik o elementih za oblikovanje odkupne cene kravjega mleka navaja najvišjo dovoljeno zmrziščno točko -0,515°C. Poviša jo lahko že majhen dodatek vode. Najvišje dovoljene vrednosti pa se od države do države razlikujejo.
Kritične točke ob previsoki zmrziščni točki
Pri težavah s previsoko zmrziščno točko mleka, je potrebno preveriti nekatere kritične točke pri prireji mleka.
- Oprema za molžo in hlajenje mleka
Najpogostejši vzrok za visoko zmrziščno točko mleka je zmrzovanje oziroma neustrezno hlajenje mleka po molži. Če je temperatura hlajenja naravnana prenizko ali če je v hladilnem bazenu premalo mleka, se na stenah hladilnega bazena lahko formirajo kristali ledu. Gre za kondenzirano vlago iz zraka in ko se led stopi, se ta voda pomeša z mlekom. Zmrzuje lahko tudi mleko v bazenu in tudi to lahko vpliva na zmrziščno točko. Če je mešanje mleka v hladilnem bazenu slabo, lahko pride do težav, ker se mleko hladi po plasteh in je na dnu podhlajeno, v zgornjih plasteh pa še ne ohlajeno.
Pogost vzrok za visoko zmrziščno točko je tudi nenamerno spuščanje vode v mleko po molži. Voda pride v mleko zaradi neustreznega čiščenja oziroma sušenja mlekovodov in hladilnega bazena. Na kmetijah, ki so glede zmrziščne točke na meji, lahko povzroči težave že 0,5l vode na 100l mleka. Če se v molznih enotah in v mlekovodih po čiščenju na kritičnih mestih zadržuje voda in je pred molžo ne odstranimo, se le ta zmeša s prvim mlekom, ki priteče po mlekovodu. Voda se lahko zadržuje tudi v hladilnem bazenu, še posebno, če nagib bazena ni dovolj velik in voda odteka prepočasi, oziroma je po čiščenju na voljo premalo časa, da bi se bazen osušil. Če sumimo, da je problem previsoke zmrziščne točke povezan z vodo, ki se zadržuje v mlekovodu in hladilnem bazenu, je priporočljivo prvo mleko, ki priteče v bazen, odstraniti in ga uporabiti za napajanje telet.
Voda lahko vdre v sistem tudi pri čiščenju molzne enote, ko jo premeščamo iz krave na kravo. Ponekod je lahko problematično tudi čiščenje zunanjosti bazena oziroma pršenje vode prek hladilnega bazena, ko je v bazenu mleko.
Posebno pozornost je treba posvečati tudi vzorčenju mleka za analizo. Pred vzorčenjem je treba mleko v bazenu mešati vsaj 5 min.
- Prehrana živali
S prehrano živali lahko vplivamo na sestavo mleka. Zmrziščna točka je odvisna od sestave mleka in razumljivo je, da lahko s prehrano delno vplivamo tudi na zmrziščno točko. Na splošno pa velja, da neustrezna prehrana molznic ni najpomembnejši vzrok za neustrezno zmrziščno točko mleka. Majhna vsebnost beljakovin in laktoze, ki je posledica neustrezne oskrbe krav z energijo, lahko zviša zmrziščno točko mleka celo nad -0,500°C, vendar pride do tako velikih odstopanj le v primeru zelo velikih napak pri krmljenju.
Povišana zmrziščna točka mleka je lahko tudi posledica neustrezne strukture obroka. Zaradi tega moramo paziti, da v želji, da bi molznice ustrezno oskrbeli z energijo ne gremo predaleč in jim ne ponudimo preveč močne krme. Slaba strukturnost obroka povzroča zakisanost vampa, zmanjšuje prirejo mleka in vsebnost suhe snovi brez maščob v mleku.
V literaturi lahko zasledimo, da na zmrziščno točko mleka vpliva tudi količina soli v obroku. S poskusi so dokazali, da so običajni normativi za natrij oziroma sol ustrezni tudi z vidika zmrziščne točke. Do težav pa lahko pride, če krave ne dobijo dovolj soli in se zaradi tega zmanjša zauživanje krme. V takem primeru pa se zmanjša prireja mleka ter vsebnost beljakovin in laktoze v mleku. Posledično se zviša tudi zmrziščna točka mleka. Pri krmljenju moramo torej paziti, da dobijo molznice v obroku dovolj natrija.
Primerna oskrba z vodo je naslednji pomemben dejavnik, ki vpliva na zrziščno točko mleka. Mleko je ozmotskem ravnovesju s krvjo in vsaka sprememba v krvi se že v kratkem času odrazi tudi v mleku. Če so krave na primer dalj časa na paši brez vode, popijejo ob vrnitvi s paše veliko vode. Približno pol ure po zaužitju velike količine vode se poviša zmrziščna točka krvi in temu sledi z zamikom tudipovišanje zmrziščne točka mleka. Mleko žejnih krav ima torej nekoliko nižjo zmrziščno točko, mleko krav, ki so spile tik pred molžo (manj kot eno uro) veliko vode, pa ima nekoliko višjo zmrziščno točko. Zaradi vpliva zaužite vode na zmrziščno točko mleka, pa tudi zaradi pomena vode na počutje živali in zauživanje krme moramo poskrbeti, da imajo molznice vseskozi na voljo dovolj vode.
Previsoko zmrziščno točko je mogoče znižati s krmljenjem kakovostne voluminozne krme in z ustrezno dopolnitvijo obrokov z močno krmo.
- Čas molže
Pri jutranji molže lahko pričakujemo za 0,002 do 0,003°C višjo zmrziščno točko kot pri večerni molži.
- Sezona
Zmrziščna točka mleka je odvisna od letnega časa. Podatki iz literature kažejo, da lahko največ težav pričakujemo zgodaj poleti. V poletnih meseceih lahko pričakujemo za 0,003 do 0,007 °C višjo zmrziščno točko kot v zimskih mesecih. To pripisujemo deloma vročini, deloma pa tudi spremembam obrokov ob prehodu na zeleno krmo in pašo. Zaradi zelo hitrega staranja krme v tem času, se težave, ki se začnejo ob prehodu na poletni obrok, pogosto kar nadaljujeo v drugo polovico maja in v začetek junija. Pri nas so Golc-Tegerjeva in sodelavci na vzorcu 200 molznic z veliko mlečnostjo ugotovili, da se je zmrziščna točka od januarja do aprila gibala med -0,532 in -0,538°C, v maju in juniju pa se je znižala na -0,517 in -0,519°C. Možno je, da so ta nihanja med drugim povezana tudi z krmljenjem koruzne silaže, ki jo v Sloveniji na večini kmetij krmijo od oktobra do maja. Koruzna silaža ugodno vpliva na vsebnost laktoze v mleku. Na vsebnost laktoze in z njo povezano zmrziščno točko vpliva tudi vročina. Pri analizi vpliva temperature na sestavo mleka, se je na eni izmed kočevskih farm pokazalo, da vsebnost laktoze v mleku v poletnih mesecih razmeroma hitro sledi spremembam temperature. Pri povečanju temperature okolja od 15 na 30 °C se je vsebnost laktoze v mleku zmanjšala za približno 0,1%, kar vodi glede splošne ugotovitve k povišanju zmrziščne točke mleka za 0,005°C.
- Starost krave
Pri starejših kravah je zmrziščna točka za 0,002 do 0,007°C višja kot pri prvesnicah in mlajših kravah.
- Stadij laktacije
Rezultati poskusov vpliva stadija laktacije so si med seboj nasprotujoči.
- Pasma
V Avstriji so rezultati iz prakse pokazali, da ima črnobela pasma za približno 0,001°C višjo zmrziščno točko kot lisasta pasma in za 0,002°C višjo zmrziščno točko kot rjava pasma. V praksi je vpliv pasme združen z vplivom reje. Razlike so predvsem posledica dejstva, da je molznice z veliko mlečnostjo težje oskrbeti z energijo in beljakovinami, kot pa krave z manjšo mlečnostjo. O vplivu pasme na zmziščno točko mleka lahko torej gledamo le v povezavi z ustreznostjo njihove oskrbe. Če bi vse krave oskrbeli njihovim potrebam primerno, potem razlik me dpasmami verjetno ne bi bilo.
- Zdravstveno stanje živali
Kot vzrok za visoko zmrziščno točko, se pogosto omenjajo obelenja vimena za mastitisom. Za mleko krav z obolenji vimena je sicer značilna majhna vsebnost laktoze, vendar pa pri takem mleku vpliv majhnih vsebnosti laktoze na zmrziščno točko ni tako izrazit kot bi pričakovali. Zaradi izenačevanja ozmotskega tlaka mleka in krvi se namreč pri obolenjih za mastitisom poveča slanost melka, ta pa zniža zmrziščno točko. Skratka, v literaturi najdemo tudi primere, pri katerih obolenje za mastitisom ni vplivalo na zmrziščno točko melak, ali pa je bila zmrziščna točka pri mleku iz obolelih četri celo nižja kot sicer. Ne gleda na ne povsem enotne rezultate poskusov pa je skrb za zdravje vimena pomembna tudi z vidika vzdrževanja ustrezne zmrziščne točke mleka.
Zmrziščna točka mlekase lahko poveča tudi zaradi različnih presnovnih bolezni (ketoza, acidoza, poporodna ohromelost). Pri teh boleznih se praviloma zmanjša zauživanje krme in to vpliva tudina sestavo mleka in posledično tudi na zmrziščno točko. Preprečevanje teh bolezni je pomemben ukrep za zagotavljanje nizke zmrziščne točke.
- Povzetek
Zavedati pa se moramo, da kljub temu, da smo preverili in odpravili vse ugotovljene napake, še ni rečeno, da bo mleko zadostilo strožjim kriterijem (pod -0,520°C). Golc-Tegerjeva in sodelavci so na eni izmed slovenskih farm kljub dobri oskrbi molznic (8328 kg mleka v standardni laktaciji) ugotovili, da 12,5% vzorcev posameznih krav ni zadostilo kriteriju -0,515°C.
